"Prihajajo hudi časi!" Tako sindikalist Štrukelj, ki ponovno kandidira, čeprav je dejal, da ne bo več

Konfederacija sindikatov javnega sektorja, ki združuje osem sindikatov in je največja sindikalna organizacija v javnem sektorju, bo jutri na kongresu volila predsednika. Dosedanji predsednik, Branimir Štrukelj, je na kongresu pred štirimi leti dejal, da je to njegov zadnji mandat. Že takrat je bilo v zraku, da ga bo nasledila Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega zdravstva. Štrukelj si je zdaj premislil. Zakaj si je premislil, kakšni izzivi so pred sindikati in zaposlenimi v javnem sektorju in katerega sindikalista Štruklju z novim štiriletnim mandatom še vedno ne bo uspelo prehiteti v dolžini vodenja sindikalne zveze?
Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS) je s približno 71.000 članicami in člani druga največja sindikalna organizacija v državi in ena od dveh pogajalskih skupin v javnem sektorju. Že 20 let, kolikor deluje, jo vodi 69-letni Branimir Štrukelj, sicer glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) in zagotovo eden najbolj vplivnih sindikalistov v državi. Pred štirimi leti, ko se je potegoval za še en mandat na čelu KSJS, je tako članom kongresa kot tudi novinarjem zatrdil, da bo to njegov zadnji mandat. Po naših informacijah je bil že takrat tihi dogovor v Konfederaciji, da bo vodenje po tem prevzela Irena Ilešič Čujovič, ki je v iztekajočem se mandatu ob vodenju Sindikata zdravstva in socialnega varstva opravljala naloge podpredsednice KSJS. Zdaj si je Štrukelj premislil, tako kot si je pred štirimi leti premislil glede kandidature za glavnega tajnika SVIZ. Ponovno kandidira in bo zagotovo izvoljen, saj je, po naših informacijah edini kandidat za vodenje Konfederacije.
"Človek pač spremeni svoje mnenje. To ni kaznivo dejanje," je odvrnil na naše vprašanje, zakaj si je premislil. Dodal je, da odgovor ni tako preprost, a da sta razloga dva. "V sindikatih, članih Konfederacije, je podpora moji ponovni kandidaturi. Obenem imam občutek, da bi lahko prispeval nekaj k izboljšanju položaja zaposlenih v javnem sektorju. Še posebej zdaj, ko prihajajo hudi časi."
Pojasnil je, da morebitna realizacija napovedi nižanja davkov, predstavlja nevarnost poseganja v položaj zaposlenih v javnem sektorju. "Prepričan sem, da bi lahko bile v taki situaciji moje izkušnje koristne."
Zgodba z varčevanjem se ne sme ponoviti
Štrukelj pravi, da se ne sme ponoviti zgodba iz leta 2008 in 2009, ko je bila dogovorjena plačna reforma, a so nato zaradi gospodarske krize sledili varčevalni rezi, ki so bistveno poslabšali položaj javnih uslužbencev. "Javni uslužbenci smo plačali visoko ceno varčevalne politike, ki se je čez nekaj let pokazala kot nesmiselna. Ob predpostavki splošne recesije bo treba napeti vse sile, da se zgodba ne bo ponovila."

Cilje prihodnjih štirih let bo v veliki meri določala Resolucija KSJS, ki jo bodo sprejeli na kongresu in bo "reflektirala nepredvidljivo situacijo tako v svetu kot doma in v kateri se bomo zavzeli za ohranitev pridobitev, ki so bile sprejete v minulem vladnem mandatu."
Vztrajanje na realizaciji plačne reforme
Štrukelj pravi, da bodo vztrajali pri realizaciji celostne plačne reforme - ta je predvidena leta 2028. Prav tako bodo pozorni na financiranje in dostopnost javnega zdravstva, šolstva, znanosti in policije, ki se ob napovedih nekaterih strank po privatizaciji določenih delov javnega sektorja ne bi smela zmanjšati. A je tu, tako Štrukelj, zaveza o dodatnih sredstvih za obrambo, kar bi celotno situacijo lahko še poslabšalo.
Kljub temu, da je vlada že večkrat ponovila, da do dokončne izvedbe plačne reforme ne bo sistemskih sprememb na tem področju, vodja KSJS napoveduje, da bodo jeseni, ko bo vlada, katera koli že, delovala s polnim mandatom, zahtevali pogajanja o možnosti dodatnih plačnih razredov napredovanj.
Težava je nastala ob prevedbi na novo plačno lestvico, ko je javnim uslužbencem, ki so bili v plačnih razredih tik pod stropom svojega delovnega mesta ali naziva, uspelo prebiti plačni strop tudi za štiri plačne razrede, medtem ko drugim to v sedanjem sistemu ne bo omogočeno. Prav tako bo zaradi zviševanja minimalne plače, kar sicer sindikati pozdravljajo, nujna razprava o usklajevanju plačne lestvice zaradi kompresije v spodnjem delu do realizacije plačne reforme.
S ponovno izvolitvijo Štrukelj v dolžini vodenja KSJS ne bo prehitel Dušana Semoliča, ki je Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije vodil 26 let. Je pa zato Štrukelj že trideset let glavni tajnik SVIZ in tako rekoč prvi mož največjega javnosektorskega sindikata. Ali se bo jeseni tudi v SVIZ-u potegoval za še en mandat glavnega tajnika, tokrat ni želel odgovoriti, češ da je o tem preuranjeno govoriti. A poznavalci sindikalnega dogajanja pravijo, da si tam ni "vzgojil" naslednika, zato je to tudi eden od razlogov, da bo ostal na obeh položajih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje